»Mislila sem, da bom svoje poslednje dni preživela v miru, potem pa se je zgodilo to.«

»Štiri ure smo sedeli v naši kleti in molili očenaš. Otroke smo ovili z odejami, zaspati pa nismo mogli do treh, štirih zjutraj.«

»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«

»Razmere so zelo napete in nejasno je, kaj se bo zgodilo z nami. Niti za uro vnaprej ne vemo, kaj se bo zgodilo.«

»Rada bi prenovila svojo kuhinjo.«

»Največ ukrajinske pšenice se izvozi v tretje države, ki so kupovale ukrajinsko pšenico že pred vojno, kjer je Romunija glavni transportni kanal!«

»Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino.«

»Samo Bog ve. Delamo po najboljših močeh.«

»Veliko ljudi se sprašuje, zakaj toliko pšenice v času žetve prodamo zunaj meja Slovenije. Iz enega preprostega razloga. Ker moramo.«